Gradovi in dvorci so do 19. stoletja imeli bistveni vpliv na ljudi in okolje.

V vojaškem pogledu so namreč ljudem nudili zaščito pred nevarnostjo, njihovi lastniki pa so pogosto določali in usmerjali življenje ljudi ter tempo življenja. Prav tako so gradovi imeli vojaško strateško vlogo in so posedovali defenzivne komponente, s katerimi so se branili pred napadalci. V času srednjega veka so predstavljali ultimativno obrambo proti napadalcem.

Razvoj moderne artilerije na osnovi smodnika je s pomočjo topništva omogočil napadalcem rušitev obrambnih komponent. Zato so gradovi postali ranljivi in niso več nudili zadostne varnosti. Pomembno vlogo pri razvoju topništva in rušenju utrdb je odigral slovenski fizik, matematik in znanstvenik Jurij Vega.

Kasneje, v novem veku, je plemstvo namesto gradov pričelo graditi dvorce, ki pa so imeli izključno reprezentančno vlogo. V nasprotju z gradovi niso imeli vojaško strateške vloge in so bili lahko dostopni.

Skoraj vsak grad in dvorec je hkrati predstavljal lastno gospostvo, ta pa so v času fevdalizma tvorila jedro fevdalne družbe. Njihova moč oz. vrednost je temeljila na osnovi zemlje, ki so jo obdelovali kmetje. Valvasor je na Kranjskem naštel 225 gospostev, mi, zgodovinarji, pa danes govorimo celo o 467 gospostvih. K temu moramo prišteti še gospostva na Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Goriškem, Primorskem in Istri.

Vsako gospostvo je vodilo tudi svoje lastne knjige o podložnikih, ki so bile in so še danes bogat vir informacij o naših prednikih. A najprej moramo poznati socialni status naših prednikov, kraj bivanja ter nadrejeno gospostvo. Šele tedaj lahko pričnemo z raziskovanjem.

Primer: Kamnica pri Mariboru. Del kmetij je bilo podložnih Šentpavlu v Labotski dolini, ki je oddaljen ok. 80 km.