Rimsko cestno omrežje
Čez naše kraje so tekle številne rimske ceste. Rimska cesta je bila zgrajena iz granitnih kock. Granitne kocke so znane po svoji dolgotrajni življenjski dobi. Druga posebnost je bila, da so Rimljani gradili ceste tako, da so bile proti sredini napete. To je omogočal, da se je voda odtekala. Rimske ceste je gradila rimska vojska. Tako so zaposlili vojake v mirnem času.
Ceste so Rimljanom omogočale hiter premik vojske in trgovskega blaga. Tako so Rimljani povečali mobilnost svoje vojske in povečali
Danes se okoli rimskih cest pojavljajo številni miti. Ti miti se nanašajo predvsem na potek rimskih cest.
Zemljevidi prikazujejo potek rimskih cest v letu 150 našega štetja. Prikazane so glavne rimske ceste.
Poglejmo si podrobneje cestni odsek čez Trojane, ki je povezoval Ljubljano in Celje.
Cesto so pričeli graditi leta 101 in končali leta 105 našega štetja. Cesto je dal zgraditi rimski vladar Trajan. Njemu v čast so novo naselbino, ki je nastala ob cesti poimenovali Atrans. Naselbina je v času selitve narodov propadla, a ime se je ohranilo in se tekom stoletij preoblikovalo v ime Trojane.
Če Vas zanima več podrobnosti o posameznem odseku določene ceste, lahko za Vas opravim raziskavo.
Štajerska v rimskem času.
Prekmurje v rimskem času.
Primorska, Istra in Reka v rimskem času.
Goriška, Primorska, Tržaško, Furlanija in Notranjska v rimskem času.
Gorenjska in Ljubljana v rimskem času.
Dolenjska, Kočevsko in Novo mesto v rimskem času.
Zagreb v rimskem času.
Najstarejša rimska cesta na avstrijski tleh je cesta čez Reschenpass na Tirolskem. Gradili so jo od leta 15 pred našim štetjem in 46 našega štetja v času rimskega vladarja Nerota Claudia Drususa in Tiberiusa Claudia Drususa.
Glavno rimsko cesto okoli Salzburga so na novo zgradili 201 našega štetja. Pred tem je že obstajal tako imenovani netlakovan kolovoz.
Cesta, ki je tekla od Dunaja navzdol po reki Donavi, je bila zgrajena med leti 138 in 161 našega štetja pod vladarjem Antonius Pius.
Koroška, Beljak in Celovec v rimskem času.
Zemljevid je nastal na podlagi mednarodnega projekta. Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Scientific Data, volume 12, Article number: 1731 (2025). Naslov članka Itiner-e: A high-resolution dataset of roads of the Roman Empire, avtorji: Pau de Soto, Adam Pažout, Tom Brughmans, Peter Bjerregaard Vahlstrup, Álvaro Auir, Toon Bongers, Jens Emil Bødstrup Christoffersen, Maël Crépy, Mathias Holland Johansen, Joseph Lewis, Louis Manière, Michele Rüzgar Massa, Louise Matilde Harreby Møller, Bérangère Redon, Giuseppina Renda, Hamdi Şahin, Adéla Sobotková, Amanda Leighton Spatzek, Philip Verhagen & Barbora Weissova