Heraldika
Heraldika je veda o grbih, ti pa so bili in so še danes strogo regulirani.
Zgodovinsko gledano je grbe podeljeval cesar. Ta je grbe podeljevala zaslužnim možem. Vsak grb je bil podeljen s cesarskim pismom – en izvod je prejel prejemnik, en izvod pisma s skico grba pa so hranili v dvornem arhivu. Grb, ki ni imel potrdila dvornega arhiva, je veljal za ponaredek. Denarna kazen in ječa je grozila vsakomur, ki je uporabljal ponarejen grb.
Z razpadom monarhij so se zadeve spremenile. Nekatere države so postale republike ter so odpravile družinske in osebne grbe, spet druge so s komunizmom grbe odpravile.
Par primerov:
Republika Avstrija je leta 1919 z odpravo plemiških nazivov prepovedala tudi uporabo osebnih in plemiških grbov.
V Sloveniji je osebne in plemiške grbe prepovedala Titova Jugoslavija. Prepoved velja še danes.
V Nemčiji se osebni in plemiški grbi od leta 1918 ne podeljujejo več. Do tedaj so podeljeni grbi in plemiški nazivi ostali legitimni. Posamezniki smejo uporabljati grb, vendar nad grbi nobena institucija ne vrši nadzora.
Primer grba, ki sem ga izrisal za ta članek:
Z razmahom interneta se je razmahnilo tudi ponarejanje osebnih in plemiških grbov. Samooklicani strokovnjaki in inštituti za heraldiko so pričeli laikom prodajati grbe. Pri tem se pogosto sklicujejo na izmišljena zgodovinska dejstva, recimo da je stranka potomec plemiške družine, ali pa na neka heraldična pravila, ki jim dajejo pravico, da smejo kot nekdaj cesarji podeljevati grbe.
Izdelava osebnega ali družinskega grba poteka pod geslom »vsakdo ima lahko grb«. Osnova grba je praviloma ščit ali kakšen drug viteški predmet. To seveda ni strokovno izdelan grb, saj je bil ščit osnova le tistih družin, ki so grb prejele zaradi vojaških zaslug. Večina grbov tudi ni izdelanih ročno, temveč z računalniškim programom. Takšni grbi so zato že na daleč razpoznavni kot plod moderne tehnike.
Kupci se ne zavedajo, da ti grbi nimajo nobene legitimnosti, zgodovinske vrednosti ali kontinuitete.
V Nemčiji lahko takšen fantazijski grb uporabljate in zaradi tega niste v prekršku.
V Sloveniji in Avstriji je uporaba teh grbov prepovedana in se proti uporabniku sproži kazenski postopek.
O grbih sem pisal tudi v ena izmed svojih ekspertiz, ki je bila zelo odmevna v hrvaški znanstveni strokovni javnosti. Dr. Sc. Tomislav Galović (izredni profesor, Filozofska fakulteta, Sveučilište u Zagrebu) je študijo označil z naslednjimi besedami: Tu je i zanimljiva analiza Rajmunda Lamprehta članak pod naslovom Kronika grba obitelji Fux iz Metlike. Vir Galović T., Heraldiče teme u Vjestniku Kraljevskog hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog Zemaljskog arkiva, Arhivski Vjesnik.
Berite naprej: Grb družine Viltuš.