Analiza DNK

V Sloveniji in v svetu postaja raziskovanje prednikov s pomočjo DNK-raziskave vedno bolj popularno.

DNK-raziskava deluje po principu primerjanja različnih vzorcev med seboj. Tako lahko dokažemo sorodstveno relacijo med osebo A in osebo B. Pri tem pa mora biti izpolnjen en pomemben pogoj: Imeti moramo vzorca obeh oseb.

Odličen primer za to je test očetovstva, ki se opravlja s pomočjo analize DNK. V kolikor manjka vzorec ene osebe, testa ni mogoče narediti.

Raziskovanje prednikov s pomočjo DNK-analize poteka na podlagi primerjave različnih DNK-vzorcev, ki so v bazi. V praksi se določa, kolikšen odstotek genov določenega okolja nosi v sebi oseba, ki je prispevala DNK-vzorec. Torej rezultat izgleda na koncu tako, kot je bilo to predstavljeno v oddaji Preverjeno (prispevek Ste res prepričani, da veste, od kod izvirajo vaši predniki?).

Tako izvemo, da nosimo v sebi toliko in toliko odstotkov genov neke določene populacije ali okolja. Primer: Gospa iz Avstrije je izvedela, da nosi v sebi 52 % germanskih in 48 % slovanskih genov.

A s pomočjo analize DNK o naših prednikih ne moremo izvedeti podatkov, kot so ime, priimek, poklic, kraj bivanja itn. To bi bilo mogoče le, če bi naši predniki pred 100, 200, 300 itn. leti oddali vzorec DNK z vsemi podatki. A takrat analize DNK še niso poznali.

Na kaj moramo biti pozorni pri DNK-raziskavi

Najprej moram opozoriti, da moramo biti previdni, komu damo v analizo naš DNK-vzorec. Na spletu se pojavljajo (tuji) nepreverjeni inštituti. Neko podjetje, na primer, obljublja, da vam lahko celo povedo, iz katere vasi v Italiji izvirate. Torej še preden jim vi pošljete svoj vzorec, vam oni že lahko povedo, da so vaši predniki izvirali iz Italije.

Drug primer je primer novinarke Charlsie Agro ter njene sestre Carly. Charlsie in Carly sta dvojčici in bi zato morali imeti enake prednike. Za CBC News (Twins get some »mystifying« results when they put 5 DNA ancestry kits to the test) sta, seveda anonimno, opravili DNK-test pri petih ponudnikih ter dobili povsem različne rezultate. Iz tega razloga so s pomočjo dr. Gersteina, Yale, opravili kontrolni test DNK. Ta je vseh pet testov ocenil negativno.

Hazel Kelly, sodelavec California State University, je v članku 5 Things to Know Before You Take a Home DNA Test analiziral, kako resni so ponudniki DNK-analiz. S pomočjo doktorja Jasona Busha je ugotovil, da je človeški genom sestavljen iz tri milijarde genskih parov. Analiza vseh bi stala okoli 10.000 ameriških dolarjev. Spletni ponudniki zato ne analizirajo celotnega zapisa, temveč le okoli pol milijona oziroma 0,016 % zapisa. Iz tega razloga je večina DNK-analiz, ki stanejo do 500 evrov, zelo pomanjkljivo opravljenih.

Doktorica Janet Stemwedel s San Jose State University pa opozarja, da so pridobljeni podatki iz DNK-analize povečini slabo zavarovani proti krajam oziroma se z njimi brez vednosti imetnika trguje naprej.

Erin Brodwin, Business Insider, se je zato v članku DNA-testing company 23andMe has signed a $300 million deal with a drug giant odpravil po sledeh, kaj delajo te družbe s pridobljenimi informacijami DNK-analiz. Ugotovil je, da se pridobljeni podatki in vzorci nato zelo donosno prodajajo naprej. Velik interes imajo zavarovalnice ter farmacevtska podjetja.

Zelo priporočam tudi branje:

Philipp Schaumann: DNA-Tests und Privatsphäre. Dostopen na spletni strani Sicherheitskultur.

Margarete Stokowski: Ahnenforschung DNA-Esoterik zum Sonderpreis. Dostopen na spletni strani medijske hiše Spiegel.

Markus Falkner: Erbgut – der Mensch ist zur Hälfte eine Banane. Dostopen na spletni strani časopisa Morgen Post.

Lucie Aubourg: DNA-Tests sind beliebtes Geschenk in den USA. Dostopen na spletni strani medijske hiše N-TV.

Podajanje rezultatov in njihova razlaga

Podajanje rezultatov in njihova razlaga

Doktor Mark Stoneking iz Max-Planck Institut Leipzig opozarja (članek Sophie Albers Ben Chamo: Was Ahnenforschung mittels DNA-Test wirklich kann, Stern), da so rezultati DNK-analiz zavajajoči. Rezultat se poda v obliki odstotkov, ki so izračunani na podlagi povprečne statistike. Glede na dejstvo, da nikjer na svetu nimamo 100 % rasno enake populacije, je po njegovem mnenju zavajajoče trditi, da je nekdo recimo X % skandinavskega izvora.

Doktor Mark Thomas, profesor evolucijske genetike University College London, v članku To claim someone has »Viking ancestors« is no better than astrology, objavljen v The Guardian, opozarja še na en problem. Človek deduje različne dele genskega zapisa različnih prednikov. Povrhu vsega se njihovo število podvoji. Zato imamo več prednikov kot DNK-delov. Upoštevati moramo tudi, da je bil človek že od nekdaj mobilen, zato je videti, kot bi bilo pol Evrope in pol Azije med seboj v sorodstveni relaciji in zato večina ljudi prejme skoraj enak rezultat. Torej v praksi s pomočjo DNK-analize ni mogoče določiti razlike med Francozom in Nemcem. Ponudniki DNK-analiz obljubljajo zelo natančne analize, a rezultat se nato poda v posplošeni obliki. V rezultatih piše, na primer, samo vzhodna Evropa, ki pa je zelo širok pojem.

Podjetja, ki opravljajo DNK-analize, imajo seveda diametralno nasprotno mnenje. A njihovi rezultati tega ne potrjujejo. Kako izgledajo rezultati DNK-analiz, si lahko ogledamo na spletu, pri tem priporočam ogled sledeče strani: DNA ancestry kits.

DNK-analiza je zanimiv pripomoček, ki pa v praksi ne daje veliko informacij. Povečini le potrjuje že znana dejstva. Vsakdo bi moral najprej sam premisliti, komu daje svoj genski zapis na razpolago ter se zavedati tveganja, da bo njegov vzorec brez njegove vednosti porabljen morda za povsem druge namene.

Preberite tudi, kako poteka raziskovanje družinskega drevesa.