Raba predlogov S/Z

Glasove slovenskega knjižnega jezika v grobem delimo na samoglasnike in soglasnike, soglasnike pa na zvočnike in nezvočnike.

 

Zvočniki so: j, l, r, m, n, v (za pomoč: vsi soglasniki v stavku: Moj nori lev.).

 

Nezvočnike pa delimo na nezveneče in na zveneče nezvočnike.

 

Nezveneči nezvočniki so: p, f, t, s, š, c, č, k, h (za pomoč: vsi soglasniki v stavku: Ta suhi škafec pušča.).

 

Zveneči nezvočniki pa so: b, v, d, z, ž, g.

 

Predlog S pišemo pred nezvenečimi nezvočniki (p, f, t, s, š, c, č, k, h).

 

Pred vsemi drugimi glasovi stoji predlog Z.

 

Primera rabe:

  • S bratom sta pospravila hišo. (narobe)
  • Z bratom sta pospravila hišo. (prav)

Preberite tudi, kako je z rabo predlogov H oz. K.