Italijanski priimki
Priimki so bili podeljeni na podlagi telesne značilnosti, kraja bivanja, poklica itn.
Odgovor na vprašanje, kako raziskati družinsko drevo, dobite tukaj.
Italijanski priimki so priimki, ki so nastali v Italiji ali pa so nastali na podlagi italijanskega jezika.
Delimo jih sledeče:
1 Priimki na podlagi osebnega imena
Primer Martino, Martini, Martinelli
2 Priimki na podlagi kraja izvora
Primer Napoli, De Napoli, Romano
3 Priimki na podlagi kraja bivanja
Primer Bosco ‘gozd’, Fontana ‘izvir’
4 Priimki na podlagi poklica
Primer Giudice ‘sodnik’, Fabbro ‘kovač’
5 Priimki na podlagi osebnih lastnosti
Primer Bevilacqua ‘pije vodo’, Piccolo ‘mali’
20 najpogostejših italijanskih priimkov
Rossi, Russo, Ferrari, Esposito, Bianchi, Romano, Colombo, Bruno, Ricci, Marino, Costa, Conti, Greco, Gallo, Giordano, De Luca, Rizzo, Mancini, Villa, Lombardi
V Nemčiji najpogostejši italijanski priimki
Martini, Russo, Costa, Rossi, Esposito, Gallo, Romano, Marino, Greco, Bruno, Rizzo, Caruso, Galli, Santoro, Amato, Messina, Vitale, Leone, Lombardo, Longo, Gentile
Le deset v Italiji najpogostejših italijanskih priimkov je hkrati pogostih tudi v Nemčiji.
Pri tem je potrebno omeniti izjeme. Prva izjema je priimek Martini. Priimek Martini je latinskega izvora in je nastal tako v Italiji kakor v Nemčiji, zato ne moremo vnaprej določiti od kje je prišel prednik. Drug primer je priimek Galli, ki je nemškega izvora, čeprav je na prvi pogled videti italijanskega izvora. Priimki Costa, Gallo, Romano in Marino so romanskega izvora ter so poznani tudi pri drugih romanskih narodih.
V Nemčiji srečamo predvsem južno italijanske priimke. Razlog je potrebno iskati v migracijskih tokovih. V 60. letih so ljudje množično zapuščali jug Italije iz gospodarskih razlogov in se selili v tujino, zato so pogosti južno italijanski priimki: Caruso, Santoro, Amato, Messina, Vitale, Leone in Gentile.
Tipični severno italijanski priimki Ferrari, Bianchi, Colombo, Conti in Villa so v tujini slabše zastopani, ker je sever Italije zapuščalo manj ljudi.
Italijanske priimke lahko prepoznamo po tipičnih kombinacijah črk. Te kombinacije se lahko pojavijo na začetku, v sredini ali na koncu priimka. Kombinacije so:
Cia-: Ciampi, Ciampino, Ciardi, Ciardullo
Ghi-: Ghidelli, Ghiotti, Ghiotto, Ghirardi
Gia-: Giacolone, Giacometti, Gianelli, Gianni, Giannini, Giardino
Gio-: Gioia, Giordano, Giorgi, Giovanni, Giovine, Giovinetti
Giu-: Giudice, Giugliano, Giuli, Giuliani, Giusti, Giustiniano
Io-: Iodice, Iovine, Iovinella, Iovino
-cc-: Ciccone, Bacco, Piccolo, Pucci, Ricco, Taccone, Vaccaro
-cch-: Bocchi, Cecchetti, Cecchi, Cenacchi, Macchi, Tacchi, Vecchio
-ccio(-): Caracciolo, Carluccio, Piccione, Riccio
-cqu-: Bevilacqua
-gh-: Arrighi, Borghese, Borghi, Casiraghi, Cislaghi, Longhi, Righetti
-gli-: Battaglia, Bonfiglio, Castiglione, Ciniglio, Giglio, Pagliarini
-zz-: Lazzaroni, Mazza, Mazzola, Nazzaro, Pannuzzo, Pazzi, Pestalozzi, Pozzo, Rizzo
-allo: Cavallo, Rapallo
-ani: Furlani, Luciani, Magnani, Padovani
-ella: Gambardella, Nardella, Sardella, Zanella
-elli: Borrelli, Farinelli, Gianelli, Martelli, Martinelli, Nardelli, Spinelli, Vanelli
-ello: Fiorello, Pisanello, Rossello, Toffanello, Tumminello
-etta: Baretta, Barletta, Mistretta, Torretta
-etti: Bassetti, Cecchetti, Marchetti, Minetti, Moretti, Peretti, Simonetti, Zanetti
-etto: Merletto, Moretto
-ggio: Caravaggio, Maggio, Poggio
-illo: Fiorillo, Piccirillo, Pontillo, Rossillo
-ini: Giannini, Mancini, Marini, Palladini, Pallavicini, Perini, Zannini
-ino: Avellino, Guarino, Lombardino, Parrino, Rubino, Santino, Sorrentino
-olo: Caracciolo, Criscuolo, Piccolo
-one: Avallone, Capone, Castiglione, Ciccone, Cipollone, Faraone, Gallone, Iavarone, Merlone, Morrone, Pavone, Vallone
-oni: Albertoni, Bordoni, Guzzoni, Laconi, Marconi, Moroni, Mosconi
-otta: Bellotta
-otto: Finotto, Picciotto, Zuccotto
-sco: Guarisco, Moresco
-utti: Malagutti, Stefanutti
Italijanski priimki so v Nemčiji načeloma ohranili svojo izvorno obliko, recimo: Brentano, Martinelli, Peretti, Pestalozzi. Zasledimo pa tudi popačene in mutirane priimke:
Lingschier in Lindschier izvorno Lingiero,
Zetto izvorno Cetto,
Setti izvorno Cetti,
Triack izvorno Triacca,
Brotge izvorno Broggia,
Brendan in Brandan izvorno Brentano
Maranka izvorno Maranca
Iz Puricelli je nastal Boroselli, Brus(s)el, Bursell, Bu(r)tschell, Porsal, Puriselli in Purtschel
Iz Sozzini je nastal Socin
Včasih so italijanske priimke tudi ponemčili:
Prestinari (govorno prestinaio/prestinaro ‘pek) je mutiral v Beck
Maggio je mutiral v May
Albertalli je mutiral v Alberthal,
Barbieri je mutiral v Barbirer,
Angelini je mutiral v Engel,
Castelli je mutiral v Schloß,
Merino je mutiral v Meringer
Piazza je mutiral v Platz
Paravicini je mutiral v Paravicini, Paravicin, Paravitz, Prawotzin, Pravotzin, Palavicine, Palavicini, Pallavicini,
Palleske, je povečini slovanskega izvora, v določenih primerih pa gre za italijanski priimek Palleschi,
Giorgioni je mutiral v Baumgartner. Pri tem priimku je zanimivo, da ni ohranil osnovne izvorne oblike.
V Nemčiji so pogosto italijanske priimke pričeli zapisovati v francoski obliki. Temu je botrovalo dejstvo, da niso ločili med jezikoma:
Lingerie in Lingeric izvorno Lingiero (Mainz),
Garosse in La Corosse izvorno Carozza (Ottweiler, Homburg),
C(o)urte izvorno Corti in Curti (Mainz).
Todeskino in Tedeschino v prevodu ‘mali Nemc’
Iodice izvorno Jodic(e), Joidice, Ido(d)ice ali Iodisl
Vir
ANDREA BRENDLER Italienische Familiennamen im Deutschen, 439 ff.