Zgodovina sladoleda
Zgodovina sladoleda je tesno povezana s snegom in ledom. Sneg in led so že v antiki začeli uporabljati za hlajenje pijač in živil.
Prvi naj bi sladoled izdelovali Kitajci. Okoli leta 700 pred našim štetjem so v času dinastije Tang začeli drobljeni led mešati z mlekom in rižem.
Rimljani so sneg mešali z medom, nektarjem in sadjem ter izdelovali neke vrste sorbet. Cesar Neron je zato pošiljal svoje služabnike v gore po sneg.
Perzijci so okoli leta 400 pred našim štetjem led mešali z rižem, sadjem in rožno vodo.
Tudi Grki, med njimi Aleksander Veliki, so sneg ali drobljeni led mešali z medom in vinom.
Gelato
V 16. in 17. stoletju so Italijani razvili sladoled gelato. Ruggeri, Buontalenti in Coltelli so bili vsak na svoj način pomembni za njegov razvoj.
Ruggeri je pripravil eno prvih zamrznjenih sladic. Buontalenti je izboljšal recept z dodatkom mleka in jajc. Coltelli je med zamenjal za sladkor ter odkril hladilni učinek soli.
Coltelli se je nato preselil v Pariz, kjer je odprl lokal Café Procope. Med njegovimi gosti naj bi bili Voltaire, Balzac, Hugo in celo Napoleon.
Industrijska revolucija
George Washington je bil velik ljubitelj sladoleda in je zanj porabil precejšnje vsote denarja.
Thomas Jefferson je ustvaril svoj recept za vaniljev sladoled.
Leta 1790 so v Ameriki izumili prvi aparat za pripravo sladoleda.
Leta 1843 je Nancy Johnson patentirala prvi aparat za sladoled za gospodinjsko uporabo.
Leta 1851 je Jacob Fussell v Baltimoru v ZDA odprl prvo tovarno sladoleda.
Kornet
Sladoled so sprva servirali v steklenih kozarcih. Ti so bili nepraktični, saj so se hitro razbili.
Zato je italijanski priseljenec Italo Marchiony iskal rešitev in leta 1903 patentiral kornet.
Eskimo
Američan Frank Epperson je pozimi izdeloval ledene pijače iz limonade. Pri mešanju je uporabljal leseno palčko.
Leta 1923 je mešanico pozabil na prostem. Ko se je vrnil, je ugotovil, da je zamrznila skupaj s palčko. Tako naj bi se rodil sladoled na palčki.
Zamrzovalniki
Leta 1913 je bil izumljen zamrzovalnik. Z razširitvijo uporabe zamrzovalnikov v 20. stoletju je sladoled postal širše dostopen.
Najdražji sladoled
Eden najdražjih sladoledov na svetu je Golden Opulence Sundae.
Golden Opulence Sundae je pripravljen iz treh kep bogatega vaniljevega sladoleda iz tahitijske vanilje, obogatenega z vaniljo z Madagaskarja in prekrit z užitnimi lističi 23-karatnega zlata.
(Užitni zlati lističi so izdelani iz čistega zlata, ki je stisnjeno ali valjano v izjemno tanke lističe, debele le nekaj mikrometrov, brez drugih kovin ali nečistoč.)
Čokoladni preliv je pripravljen iz stopljene čokolade Amedei Porcelana, ene najdražjih čokolad na svetu. Sladica je dodatno posuta s koščki redke čokolade Chuao, izdelane iz kakavovih zrn, pridelanih ob obali Karibskega morja v Venezueli.
Sladoledno kupo nato okrasijo z eksotičnim kandiranim sadjem iz Pariza, z zlatom prevlečenimi mandlji (dragéeji), čokoladnimi tartufi in marcipanovimi češnjami.
Sladici je priložena tudi majhna steklena skledica Grand Passion Caviar, ekskluzivnega sladkega »kaviarja«, pripravljenega iz nesoljenih iker ameriške zlate jesetre, znane po svoji sijoči zlati barvi.
Kaviar je oslajen in aromatiziran s svežo pasijonko, pomarančo ter žganjem Armagnac.
Za konec sladico okrasijo še s pozlačenim sladkornim cvetom in jo posujejo z drobnimi lističi užitnega zlata.
Golden Opulence Sundae je postrežen v kristalnem kozarcu Baccarat Harcourt, vrednem približno 350 ameriških dolarjev, ki ga kupec obdrži.
Sladico si lahko privoščite v newyorški restavraciji Serendipity 3, cena pa znaša okoli 1000 dolarjev.
Zanimivosti
Med drugo svetovno vojno so Američani za dvig morale svojih vojakov uporabljali tudi sladoled.
Največ sladoleda pojedo Novozelandci, in sicer približno 28 litrov na osebo letno.
Najbolj priljubljen okus sladoleda na svetu je vanilja, na drugem mestu je čokolada, na tretjem pa jagoda.
Na Japonskem si lahko privoščite sladoled z okusom wasabija, hobotnice ali konjskega mesa.
V Sloveniji si lahko privoščite tudi sladoled z okusom kranjske klobase.
V ZDA obstaja neuradni praznik »Jej sladoled za zajtrk«, ki se praznuje prvo soboto v februarju.
Vrste sladoleda
Kremni sladoled
Kremni sladoled (tudi kremni jajčni sladoled) je izdelan iz najmanj 50 % mleka, pri izdelavi pa se ne uporablja voda.
Na 1 liter mleka mora sladoledna zmes vsebovati najmanj 270 g celih jajc ali 90 g rumenjakov.
Sladoledna krema
Sladoledna krema (Eiscreme) vsebuje najmanj 10 % mlečne maščobe in se večinoma proizvaja industrijsko.
Sadni sladoled
Sadni sladoled vsebuje najmanj 20 % sadja.
Če je izdelan iz citrusov ali drugega kislega sadja z vsebnostjo citronske kisline najmanj 2,5 %, mora vsebovati najmanj 10 % sadja, na primer limon, pomaranč ali marakuje.
Sadni kremni sladoled
Sadni kremni sladoled vsebuje najmanj 8 % mlečne maščobe in ima izrazito zaznaven sadni okus.
Tudi ta vrsta sladoleda se večinoma proizvaja industrijsko.
Polzamrznjena sladica
Polzamrznjena sladica (Halbgefrorenes) je zamrznjena sladica z mehkejšo in manj trdno strukturo kot običajni sladoled.
Mlečni sladoled
Mlečni sladoled je sestavljen predvsem iz mleka (najmanj 70 %), ki je sladkano s sladkornim sirupom ter aromatizirano s sadnim pirejem ali drugimi sestavinami.
Danes je večina običajnega sladoleda prav mlečni sladoled.
Smetanov sladoled
Smetanov sladoled (tudi Rahmeis) vsebuje najmanj 18 % mlečne maščobe, ki izvira iz uporabljene smetane (stepene ali tekoče).
Smetana se med zamrzovanjem v sladolednem aparatu stepa, včasih pa se dodajo tudi rumenjaki.
Zaradi visoke vsebnosti maščobe je posebej kremast in aromatičen. Uporablja se lahko kot osnova za enake okuse kot mlečni sladoled.
Smetanov sladoled in parfe se uporabljata tudi za pripravo sladolednih tort in sladolednih bomb, na primer pri torti Fürst-Pückler.
Mehki sladoled
Mehki sladoled (Softeis) ni samostojna vrsta sladoleda po predpisih o sladoledu, temveč način priprave, pri katerem se sladoledna masa istočasno stepa in zamrzuje.
Rastlinski sladoled
Kremasti sladoled je mogoče pripraviti tudi iz rastlinskih nadomestkov za mleko, na primer iz sojinega, mandljevega, riževega ali volčjega (lupininega) mleka.
V kombinaciji z zamrznjenimi bananami in drugim sadjem je mogoče v mešalniku ali sokovniku pripraviti sladoled, imenovan nicecream.
Sorbet
Sorbet (tudi sadni sorbet) je ledena sladica oziroma redkejši zamrznjen pripravek iz močno sladkanega sadnega soka, sladkega vina ali žganih pijač.
Glede na recept mu lahko dodamo še sneg iz beljakov, stepeno smetano ali maso za meringo.
Njegova priprava je ponekod zakonsko urejena.
Vodni sladoled
Vodni sladoled je sestavljen predvsem iz zamrznjene vode in sladkorja.
Vsebuje največ 3 % maščobe, delež suhe snovi iz sladil in/ali drugih sestavin za okus pa mora znašati najmanj 12 %.
Vodni sladoled se večinoma proizvaja industrijsko.
Vaniljev sladoled Thomasa Jeffersona
Sestavine
- 2 steklenici (približno 1 liter) kakovostne sladke smetane za stepanje
- 6 rumenjakov
- 225 g sladkorja
- 1 strok vanilje
Priprava
- Zmešajte jajca in sladkor
V skledi dobro stepite rumenjake in sladkor, da dobite gladko zmes.
- Segrejte smetano
Smetano vlijte v lonec. Vaniljev strok po dolžini prerežite, postrgajte semena in jih skupaj s strokom dodajte smetani.
Smetano segrevajte na srednji temperaturi, dokler ni tik pred vreliščem.
- Temperiranje
Vročo smetano počasi in med stalnim mešanjem prilivajte k zmesi rumenjakov in sladkorja, da se jajca ne sesirijo.
- Zgoščevanje
Zmes vrnite v lonec in jo na nizki temperaturi ob stalnem mešanju segrevajte, dokler se ne zgosti toliko, da prekrije hrbtno stran žlice.
Pazite, da ne zavre.
- Precejanje in hlajenje
Zmes precedite skozi fino cedilo ali gazo ter jo pustite, da se popolnoma ohladi.
- Zamrzovanje
Ohlajeno sladoledno maso vlijte v aparat za pripravo sladoleda in jo zamrzujte, dokler ne doseže želene kremaste konsistence.
Miti, povezani s sladoledom
Marco Polo je prinesel sladoled v Evropo
Legenda pravi, da je Marco Polo iz Kitajske prinesel recept za sladoled v Evropo.
To je priljubljena zgodba, vendar ni zgodovinskih dokazov, ki bi to potrjevali. Zamrznjene sladice so v Evropi obstajale že pred njegovim časom.
Po priljubljeni zgodbi je prodajalcu sladoleda na svetovni razstavi Louisiana Purchase Exposition leta 1904 zmanjkalo lončkov.
Na pomoč naj bi mu priskočil prodajalec vafljev, ki je zvil vafelj v stožec in tako naj bi nastal sladoledni kornet.
To je lepa zgodba, vendar ni povsem potrjena. Obstaja več različnih zgodb o nastanku korneta.
Margaret Thatcher je izumila mehki sladoled
Pogosta zgodba pravi, da je britanska predsednica vlade Margaret Thatcher izumila mehki sladoled (Softeis).
Res je, da je Thatcherjeva pred politično kariero delala kot kemičarka v raziskovalnem laboratoriju živilskega podjetja.
Vendar pa je mehki sladoled obstajal že pred njenim delom v tem podjetju, zato ga ni mogoče pripisati njej kot izumiteljici.
Viri
Die Ursprünge und Geschichte des Gelato, Venchi.com, 03.08.2026
Eiscreme: Eine Kunst durch die Geschichte, Silikomart.de, 03.08.2026
8 Meilensteine in der Eiscreme-Geschichte, Benjerry.de, 03.08.2026
Claudia Kracht, Geschichte der Eiscreme, Planet-Wissen.de, 03.08.2026
Die Geschichte der Eiscreme: Von den Ursprüngen bis zur Gegenwart, Gelatomargherita.swiss.de, 03.08.2026
Taste Test! Thomas Jefferson’s Vanilla Ice Cream Recipe, nielsenmassey.com, 03.08.2026
A Scoop of History: Nancy Johnson’s Ice Cream Revolution, museumoficecream.com, 03.08.2026
Emmie Martin, This opulent sundae costs $1,000 — here’s what’s in it, CNBC, 03.08.2026
Our history, serendipity3.com, 03.08.2026
Preberite tudi … Kako izdelati brezplačno družinsko drevo